IZ UMETNIKOVE ZAPUŠČINE

18. 4. – 25. 5. 2017

Albin Lugarič je bil s svojim opusom zavezan rodnemu mestu Ptuj in še bolj njegovi okolici, zlasti Halozam. Posebej so cenjene njegove ekspresivne podobe haloškega gričevja, prav tako pa tudi zimske krajine, ki jih je slikal vedno znova v času, ko se izpod snežnih zaplat že kažejo prvi znaki pomladnega brstenja. Slikal je tudi drugod; za njegov osebni slikarski razvoj so najpomembnejša krajša, a pogosta bivanja na Primorskem. Albin Lugarič si je prislužil oznako, da je »najbolj ptujski med ptujskimi slikarji«, sam pa je v pogovoru z novinarjem izjavil: »Jaz sem rad na Ptuju. Rad sem bil pedagog in rad sem slikar.« Lugarič je vzgojil številne generacije ptujskih dijakov, na Ptuju pa tudi skorajda ni doma, ki ga ne bi bogatilo vsaj kakšno Lugaričevo delo. Umetnik je bil izjemno ploden, veliko je razstavljal in v ptujskem muzeju so mu ob okroglih jubilejih prirejali retrospektivne razstave, ki so jih spremljali katalogi, leta 1989 pa je izšla tudi slikarjeva monografija. Po umetnikovi smrti se je zdelo potrebno skrbno popisati zapuščino, ki je ostala v umetnikovem ateljeju, evidentirana dela pa v izboru predstaviti javnosti. Čeprav se je zdelo, da je Lugaričev opus strokovno dodobra obdelan, pa se je izkazalo, da se v neizmerni količini risb, ki jih je le malokdaj razstavljal, in v slikah iz poznega obdobja, ki jih je prav tako redkokdaj izpostavljal, skriva dotlej neprepoznano likovno bogastvo. Razstava je posebej poudarila dotlej manj znana poglavja iz umetnikove zapuščine. Kot publikacija k razstavi je služila monografija enakega naslova, ki jo je v letu 2016 izdal Pokrajinski muzej Ptuj.