29. september – 22. november 2020

Anka Krašna (rojena leta 1950 v Miklavžu na Dravskem polju) je najprej študirala likovno pedagogiko na Univerzi v Mariboru, nato pa se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1976 diplomirala na Oddelku za slikarstvo pri profesorju Francu Kokalju, specialko pa je končala leta 1979 pod mentorstvom Gabrijela Stupice, Janeza Bernika in Jožeta Ciuhe. Njen študijski čas so zaznamovala številna potovanja, ki so jo vodila v skorajda vse evropske države, leta 1975 pa je tri mesece spoznavala kulturno tako zelo drugačno in neizmerno bogato Indijo ter sosednji Nepal. Še vedno jo zanimajo neznani kraji, kjer sklepa nova prijateljstva, zato rada sprejema vabila k sodelovanju na umetniških kolonijah.

Galerija mesta Ptuj, pogled na razstavo

Sprva je delala kot oblikovalka v mariborskih podjetjih Elkom in Elektrokovina, leta 1987 pa je začela poučevati na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru na Oddelku za likovno pedagogiko (zdaj Oddelek za likovno umetnost), kjer je bila leta 2001 habilitirana za redno profesorico za risarsko in slikarsko oblikovanje. Anka Krašna veliko razstavlja, za svoje delo pa je bila večkrat nagrajena. Posebej sta ji ljubi Glazerjeva listina mesta Maribor (2004) in nagrada Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za življenjsko delo (2017). 

Slikarstvo Anke Krašna doživljamo kot strastno upodobljene zgodbe, ki se zaokrožajo v serije in v katerih se abstrakcija izmenjava s figuraliko. Značilna je njena predanost barvi in potreba po haptičnosti. Čustveno se odziva na dogodke iz lastne intime, vznemirjajo pa jo tudi družbeni pojavi, s katerimi se ne strinja. Ankino slikarstvo je vsebinsko brezkompromisno, osebno ikonografijo pa pogosto kombinira s krščansko motiviko. Slikarske serije Anke Krašna pritegnejo z izrazito pripovednostjo, a so dosledno utemeljene na likovnih izhodiščih. 

Obsežni opus Anke Krašna lahko opišemo kot drzno vizualizacijo silovitih doživetij, ki so del njenega življenja. Na tak način je o svojem poslanstvu razmišljal Gabrijel Stupica, velika osebnost slovenskega slikarstva in Ankin najljubši profesor na ljubljanski akademiji: » … me delo sploh ne zanima, če v njem ni avanture in rizika.« Izrečeno velja tudi za ustvarjanje Anke Krašna.